mešani občutki

Opažam, da ljudje večkrat govorimo nekaj in hkrati delamo stvari, ki niso v skladu s tem, kar smo povedali. In potem se je drugim kar težko odločit ali so pomembna samo dejanja ali pa samo tisto, kar so slišali. Kompromisi so v taki sitaciji nemogoči, ker bi to pomenilo, da je rešitev problema pravzaprav paradosk. Včasih je možno, da dejanja niso rezultat našega razmišljanja in čutenja, ker je res, da je ponavadi neko stvar lažje povedat, kot pa pokazat. Po drugi strani pa je vseeno težko verjet v nekaj, če pa imaš pred sabo dokaz o nasprotnem. Kaj bomo verjeli je torej rezultat subjektivne presoje. Prav ta pa je ponavadi najbolj nezanesljiva, ker vsak sebi itak govori tisto, kar si želi slišat. Zato sem pršla do sklepa, da se o takih problemih ne splača razmišljat in jih je boljše dat na stran, ker je neumno iskat rešitev, če ta trenutno sploh ne obstaja. In življenje je takoj lepše. :)