Ko pomislim na patriarhalno družbo, družbo v kateri je glavni moški, torej družbo, ki je obsojena na propad :), se mi pred očmi prikažejo "bogozahrbtni" kraji v divljinah al pa črno obdobje zgodovine, ko so ble ženske prikovane za štedilnik, moški pa so opravljali "težja" dela. Malo morgen! Včeri sem se prepričala, sa je lahk kuhanje še kako naporno, še posebej, če ti pomaga kaka izkušena kuharica.
Torej, kot prava pridna punčka sem se odločla presenetit matko pa fotra pa jim spečt pico. Nisem je že doug jedla, odkar se je frend zaposliu v piceriji in noče sprejet mojih naročil. Torej sem se odločla, da jo bom sama spekla. Poklicala sem babico in jo prosla za recept. Huuuuge mistake :) ona ne uporablja kg pa dag itd, ampak dodaja vse sestavine "od oka". Takoj sem vedla, da bi blo bolš, če bi vzela kuharsko knigo, sam knjigam nekak ne zaupam. Klaviature se mi ni ratalo perfektno naučit sam prek not, jogo pa nisem zgruntala dokler nism šla na ure k Benu. Šanse za uspeh v kuhanju so ble torej minimalne, zato sem rajš vprašala babico. Ponavlam, huuuuge mistake :) Rezultat je blo trikrat prevlko testo in njamiii pica (pa ne da se hvalim :p), posledica pa moja neprespana noč zarad bolečin v trebuhu. Ampak se je splačalo ;)

Ni mi jasno zakaj se nekateri bojijo bit sami. Js sm zdej že cele počitnce dopoudne sama doma in mi je prou fajn. Res je, da kej preveč od dopoldneva nimam, ker ga seveda 90% prespim, sam ko se mi pa rata prej zbudit, si naštimam musko in uživam. Včasih so me sosedje mel ful radi, skos so mi kej kupoval, zdej se mi pa zdi, da me gledajo malo postrani, ker jim zgleda moj glasbeni okus glih ne paše. Čisto zastopim, teško je najdet kako teto, ki bi pr okopavanju poslušala systeme. Dobr da ni blizu naše bajte nobene njive :) torej, o samoti. Da si ne bote misli, da sledi spet ena od veliiik tem, s kerimi se ukvarjam samo js, mam dokaze, da so o samoti razmišlal tut pametnješi od mene. Tak da vete xp

Človek mora biti sam, da bi spoznal druge.

Ivan CANKAR

(se čisto strinjam, najprej moraš spoznat sam sebe, moraš se met rad, da bi te tut drugi mel radi)

Samota je edino ogledalo, v katerem človek opazi, da je grd in zoprn.

P. VERON

(my favourite hehe)

Zakaj se samoti izogibamo? Ker je malo ljudi zadovoljnih v družbi s samim seboj.

DOSSI

(ne bi rekla, ker js tut nisem skos zadovolna sama s seboj, pa sem vseeno rada sama)

Včasih sem rada sama. V samoti človek najlaže najde samega sebe.

Silvie VARTAN

(eeee to, se vidi, ženske vejo ;) btw zalček super post o ženskih in moških možganih, ponosna sm na tebe)

Če pa slučajno kdaj v samoti ne bote glih preveč užival, česar si nikakor ne dovolit! :) pa poglejte na svetlo stran. Ko ste sami se...

...lahko režite brez očitujočih pogledou...










...lahko mate oba stola samo zase...






...lahko telovadite brez priganjanja...






...al pa enostavno grete na lepše :)

Njemu

danes sem ga spet videla. mogoče me je na to opozorila že najina pesem na glasbenih željah. takoj sem pomislila nanj, a sem sama sebe prepričala, da ni mogoče, da še kdaj misli name, na naju. verjetno se niti ne spomni, da je ta pesem igrala na radiu, ko mi je povedal, da me ima rad. kako dolgo ga že nisem videla...se tudi njemu zdi tako dolgo, ali sploh ni opazil, da več nisem del njegovega vsakdanjika? spominila sem se na čase, ki sva jih preživela skupaj. minili so tako hitro, še sama ne vem zakaj. kar končalo se je. brez opravičevanja z moje ali njegove strani, samo videla se več nisva. danes je potrkal na moja vrata. popolnoma nepričakovano, mislim, da je tudi sam bil presenečen, ko je videl, kam ga je zanesla pot. pogovarjala sva se, kot da bi se videla še včeraj. ni se spremenil, ostal je poplnoma enak, kot se ga spominjam. zame je bil vedno idealen. če bi bila v kakšnem cmeravem filmu, bi se pod mojo teraso nenadoma pojavila robbie in nicole in začela peti najino pesem. potem bi mi spet rekel, da me ima rad, in sploh ne bi omenjala časa, ki sva ga preživela narazen. to se seveda ni zgodilo ampak sem preživela :) sploh nisva omenjala naju, niti besedice o vseh večerih, ki sva jih preživela skupaj. pravijo, da tisto, kar se je zgodilo v preteklosti, mora ostati v preteklosti.
ko je odšel, sem še dolgo premlevala vsako njegovo besedo. še zdaj mi ni jasno zakaj je sploh prišel. zdaj ima njo, mene pa več ne potrebuje...

moj lubi je šou šmjk

Ok, v prejšnem postu tarnala, da nimam idej in sem jih na vse načine skušala pridobit nazaj, mi je zdej malo žou. nažalost me je za pisanje tokrat navhinlo neki žalosnga. moj lubi je šou. skupi sma velik preživela, tud lepega in grdga. nikol se mu ni blo teško ustat ponoč da me je pršu iskat kam že pač, vedno je plaču cestnino da men nebi blo slabo od ovinkov, vsakič ko sma bla skupi me je s čim presenetil.

seveda, govorim o mojem avtku. fotr ga je prodau weee. ja, histerična sm. če sem ga pa mela res rada. mislim, se gdo ga pa nebi. če je pa tak luškan. zdej pa je pr enem presranem direktorju z lacoste majco, ki mi je, predn ga je odpelau, oblubu, da bo pazu na njega. hmmm le zaka mu ne vrjamem? mogoče zato, kr sem vidla njegov star avto, ki je biu res v razpadajočem stanju. bogi lubi :(

kakorkoli že, zdej je šou. ko sem ga zadnjič pogledala, mi je pomežiknil z desnim žmigavcem in se enostavno odpelau. moški so res prasci! sam so pa seksi zato obljavljam njegovo fotkico ;)

neidejsko razpoloženje

ni idej.enostavno jih ni. pa nej se še tko zelo trudim. pač jih ni. kdo je kriu? nwm. niti me ne briga... SAM HOČEM SVOJE IDEJE NAZAJ! že par dni odpiram svoj blog, ga preurejam in vedno znova naletim na en taisti post, ki ni glih tipičen za mene. pa se odločim, da bom napisala kej nowga. ok, odprem okence...po pa tišina. pomislim da rabim podlago, inspiracijo. nažgem musko. ne pomaga... sem res zgubila smisel za pisanje? ni možno, sej ga tut prej nisem mela nwm kok, sam če sm pa še za tisto malenkost prikrajšana... ojo, boga js :/
ugasnem komp pa grem gledat tv. vmes pa razmišlam, zaka sploh mam ta blog. eni majo blog da pišejo o svojih dogodivščinah. js nimam tok zabavn lajf in se ziher ne da nikomur brat o tem, kok mi je lepo vsak dan uživat v delanju ničesar na terasi :) drugi ga majo, da na njem objavlajo svoje slike. ne hvala, nisem tko fotogenična niti se mi ne da preveč okol slikarit. rajš se snemam če smo že pr tem ^^ (flash back v gradec...hjooo kok je blo lepo <3)
pol sploh ma ta blog prihodnost? lahko temelji sam na občasnih prebliskih ustvarjalnosti? ugotovim, da preveč razmišlam o tem, ka nej napišem, namesto, da sam pišem, pa ka bo pa bo. odprem novo okence in začnem pisat ta post. in neki mi je ratalo spacat skupi ane ;) mogoč pa le nisem zgublen primer hehe.
dragi moji, do nadaljnega uživite v postih, ki so nastal čis tko slučajno. brez posebnega namena, brez posebnega sporočila in brez posebne zgodbe. mogoč jih pa glih to naredi drugačne in čisto moje :)

propaganda rox :)

Sprašujem se...zakaj? Zakaj nam namenoma nekaj vsiljujejo, če tega sploh ne rabimo. Zakaj nam nenehno polnijo glavo s tem, kako smo zlobni in egoistični. In zakaj to delajo ravno tisti, ki so odgovorni za ves ta cirkus, ki je nastal. Obtužujejo nas, male ljudi, nam vzbujajo slabo vest. Res, prava metoda. Prestrašiti posameznike, jih opozarjati, kakšne »velikanske« napake delajo.
Zakaj ne skušajo prebuditi slabo vest tistim, ki jih res delajo? Ne, tisti ponoči mirno sanjajo o novih gromozanskih tovarnah in gredo novim, seveda donosnim, poslom naproti. Ne ozirajoč se na našo ljubo Zemlco pa na njene probleme.
Nikol nisem bla kej preveč zagret ekolog, rajši sem se ukvarjala s socialnimi problemi. Sam ob globalnem segrevanju sem se pa zamislila. Vsakodnevno berem v časopisih (ja vem, preveč cajta mam) kok se bo led staliu, kok so velke ozonske lukne pa to. Potem se pa sprašujem: nisem tud js kriva za to? Mislim, ojoj, učeri sem namesto, da bi šla s biciklom v trgovino, šla s fotrom. Kok sem bla lahko tak sebična pa sem se hotla pelat v novem avtu?? Bogi pingvini, več nebojo kje mel živet. In to zarad mene!! Sčasoma se pomirim in razmisli, kdo je ubistvu glavni krivec. Tiste velke tovarne in njihovi predragi izpušni plini, kerih je neštetokrat več k unga z našga avta. Nebi zdej rada razglabljala o tem, al so nam čisto vse tovarne življensko pomembne al ne, ker čist iskreno povedao, o tem nimam pojma. Mojo pozornost je prtegnlo neki drgugega.
V današnjem časopisnem članku se je razpravljalo, ali lahko posameznik kej nardi. Novinarka je na dougo in široko nakladala, da ni šans. Js pa mislim drgač. Upornica ni kej :) V članku je govorila samo o tem, da bi mogl zmanjšat porabo vode, ne uporablat avte ampak avtobuse (tuki sem se celo spraševala, če ne dela za kako avtobusno podjetje :), ni pa omenla bolj uporaben in skoraj vsem dostopen način. Zakaj nebi vsi izkoristili svoje talente in propagirali našo Zemlco? Resnično ne verjamem, da LTP (lastniki tovarn pa politiki) na najvišjih funkcijah kej preveč berejo časopise, ker jih je enostavno strah, da bi zagledali kak trač al pa, še hujš, kako pritožbo na njihov račun, ki bi jim nevarno zamajala že itaq previsoko samozavest. Zato je treba najti še druge načine. Zakaj ne bi športnik promovirali naravi prijazno življenje? Sigurno ma tut ker LTP rad šport :) Zakaj ne bi manekenke snemale kampanje za skrb našega planeta? Tut LTP-ji so sam ludje in majo občutek za estetiko :) In navsezadnje, zakaj ne bi tut glasbeniki kej dobrga naredl. Pa smo tu. Live earth. Bravo, vse pohvale. Najbol pa me je zaintigiral spot Linkin parka What I've done. Boljše propagande ni. Zdej si ziher mislite: "ja, LTP-ji vsaaaak dan poslušajo Linin park. Bla bla bla tea...". Oni mogoč že ne, ka pa njihove hčerke pa sinovi? Aha, got ya :P ta spot it res da mislt. Ni bolšga načina za iskoristit slavo kot v dobre namene.
Ok, konc sem, lahko si oddahnete. Zdej pa pričakujem komentarje, vem, da ne bojo vsi glih spodbudni, že zato, ker gre za malo bolj občutljivo temo, sam bring it on, ka bi zdej :) i<3u>