ponedeljek, 24. december 2007


špela je pa zalublena tralala^^

sreda, 31. oktober 2007

muvin on...finally :)

ko sem v nedeljo zvečer ob gledanju četrte romantične komedije v dveh dneh pojedla še zadnji košček Milkine Triolade, sem si rekla, da je konec s samousmiljenjem! rade volje bi napisala, da so vse moje težave kar naenkrat izginile, da me je prenehalo moriti vprašanje, kako je mogoče, da se mi je v enem večeru podrl ves svet in da sem napolnila baterije za nove podvige vendar, bodimo realni, taki prebliski pozitivne energije se enostavno ne dogajajo. zagotovo pa sem s tem, ko sem ugotovila, kako nesmiselno samousmiljenje pravzaprav je, na pol poti do spoznanja, da vse le ni tako črno.

ah, ja. včasih bi bilo res lažje, da smo junaki kakih pocukranih filmov. takrat bi tudi pretrpeli nekaj jokajočih scen, ker bi enostavno vedeli, da nas čaka happy ending. in kar je še boljše, tista prasica, ki nas je vedno zajebavala in jo sovražimo z dna duše, bi na koncu ostala sama in po vsej verjetnosti grda, ker ji ne bi uspel novi face lifing. hja, too good to be true :)
tralala
postavlja se vprašanje, kako v normalnem življenju najti motivacijo, ki bi nam pomagala prestati "jokajoče scene", če nas spremlja kruto dejstvo, da srečnega konca po vsej verjetnosti ne bomo doživeli? ugotovila sem, da nekega čudežnega recepta pravzaprav ni. vse je v naših glavah. če bi dneve preživljali v nenehnem žalovanju in bi se prepričevali, da dogodkov/oseb ne bomo nikoli pozabili, bi se nam še bolj vklesali v spomin in v podzavest in več ne bi znali živeti brez samousmiljenja. najbolje je, da sami sebe prepričamo, da bo drugič bolje, tudi če nismo ziher da bo.

ravno včeraj sem gledala en film (ne, ni biu romantična komedija^^) o odvetnici, ki je tako dobro lagala, da je še sama začela verjeti v svoje laži. te seveda niso bile dobronamerne, ženska je začela ubijati, ampak ni to pojnt. hotela sem rečt, da če začneš verjeti, da se nekatere stvari pač ne morejo odvijati tako, kot si želiš, da pa obstaja veliko drugih stvari, kot so naprimer kavica s prijatelji, neke nove aktivnosti in, seveda že klišejski šoping, ki pa dejansko pomaga, s katerimi se lahko zaposliš in prenehaš misliti na dogodke/osebe. res je, da gre za neke vrsto laži, saj je pozabiti zelo težko. cilj tega je, da ugotoviš, da lahko preživiš tudi brez tistega, kar se ti je na začetku zdelo nepogrešljivo. po domače povedano: muvaš on :P

*od zdej naprej bom pozitivna in bom na svet gledala skozi rozasta očala*

sobota, 27. oktober 2007

i'm having a chocolate day...again!



sej ubistvu ni to nč strašnga. učasih so misnli, da čokolada povzroča mozole in telesno odvisnost. najnovejše raziskave so pokazale, da ni tako. supr. vsaj ena dobra novica dans, kr so druge porazne. jebat ga, življenje je prasica.
začelo se je učeri. ura je bla neki čez 7 zvečer in pr men je bla bina. vse je blo ql, razn d smo obe mele bedn filing d bo letošnji fazanc grozn. intuicija me ni še nikol pustila na cedilu in me je že kr strah, kr vnaprej vem za vse lepe in hude stvari, ki si mi bojo zgodile. uglavnem, mau smo ble zbedirane, pa še ona je pozabla doma peglo za lase in smo obe šle vn z grozno čupo. bem ti vlaga!
in smo pršle v br. ko smo hodle proti mc-ju čez park (ki je biu učasih moj najljubši plac v br), sm zagazla v največje možno blato. dobr d ni blo v bližini kakga goloba, kr sm bla take sreče, da bi se mi zihr posrau na glavo. se opravičujem zrad grdih izrazov. frustrirana sm :)
ko nama je končn ratalo pridet v mc-ja je blo še kr ql. muvalo se je, skakalo in mam same pohvale za dva stagea, kr smo res vsi bli zadovolni. edin me je motlo to, da so na na densu spuščal skos iste komade. verjetno je dj mislu d bojo itaq vsi pijani in d se bo lah prešvercu, sam ha-ha ni mu ratalo luuuzer :P
po se je pa večer začeu poslabševat. blo je joka (ful joka), presenečenj (seveda nč lepih, kr me pač nismo take sreče) in predvsem razočaranj (mja, no comment). in ka nardit? JEST ČOKOLADO!

torek, 16. oktober 2007


tea je dobila en hud kveščoner po mejlu. in se je odločla, da ga bo rešla s špelo, ker ji je le-ta težila, nej napiše en post o njej. torej:
Moje ime je:
Š: Tea
T: Špela
Ti me kličeš:
Š: Pićoza:P
T: Kronik/moja tamala/pićoza/lubica (odvisno kok rada te mam v trenutku)
Ka si si misla, ko si me prvič vidla:
Š: prasica kok je lušna (sam to res:D)
T: Bemti kok ma ta ženska barv na lasih??
Prve besede, ki sem ti jih rekla:
Š: ljubim te :D
T: Preveč sm bla očarana s tvojo podobo pa se ne spomnem:P
S kerim do naslednjih pridevnikou, bi me najlažje opisala: prasica, kurbica, kronik?
Š: moja byatch:P
T:Teška odločitev. Najdem te v vsakem izmed teh... :D
Ka maš rada na men:
Š: čist use (beri peca me:D)
T: Da si vedno ob men k te rabim pa da rada muvaš;)
Česa ne maraš:
Š: (nč ni napisala...ah ja pač sm popolna, ka češ :P)
T: Dejstva, da maš lepšo rit od mene :P
Mam lepo rit?
Š: najlepšo
T: Poglej gor :W
Kera pesem te spominja na mene?
Š: lollypop, girlfriend
T: You're just too good to be true..., girlfriend
Na koga te js spominjam?
Š: na seksi metulčka ku je mutiru zarad noja:D
T: Na želvo
Ka najraj delam:
Š: z mano se ukvarjaš d00h
T: Muvaš
Ka delam, ko nč ne delam:
Š: z mano se ukvarjaš d00h:D
T: Meniš se z mano
Koga mam najraj:
Š: mene..pa mene..aja pa mene
T: Samo sebe
Moja prva velika ljubezen:
Š: jst?:D
T: Un bedak k ga ne maram :P
Moja najljubša žival in zakaj?
Š: metulček kr je lep, pa noj kr tišči glavo u pesk:D
T: Veš d nimam pojma...sam ti zihr veš za mene hehe:P
Ka najrajš jem?
Š: tiste zvitke ko ti jih mama speče bwahahha
T: Sadje iz spara:P
Moj največji greh je:
Š: da si spoznala mene:D
T: Lepota ;)
Kaj si želim postati v življenju?
Š: NOJ:D
T: Nwem kr tut ti nweš :D
Kdaj sem najbolj zmedena?
Š: ko te ker zmede:P
T: Vedno in povsod
Kdaj sem najbol srečna?
Š: ko si lahko z ludmi k te osrečujejo
T: Ko ti povem da te mam radaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
made by:

ponedeljek, 15. oktober 2007

Večkrat se sprašujem, ali se sploh splača. Je smiselno težiti k nečemu, česar po vsej verjetnosti ne bom nikoli dobila? Je vsakdanjik poln nenehnih poskušanj, nenehnih padcev in redkih trenutkov, ko se mi, po nekem čudežu, uspe pobrati, res tisto kar si želim? Je sploh vredno vztrajati pri nečem ali je bolje da preneham upati in se posvetim doseganju novih ciljev?
Neverjetno. spet delam iz muhe slona. Še sama ne vem zakaj. Mislim, da je to posledica prostega časa, katerega imam očitno preveč. Preživljam ga v razmišljanju in premlevanju vseh podrobnost, pa naj so še tako nepomembne in malenkostne. Izgleda, da je v človeški naravi, da nenehno premišljujemo o stvareh, ki so se zgodile, o osebah, ki naj bi že bile pozabljene, in vedno znova kujemo načrte, kako bi popravili, kar se popraviti da. Kar je pa najhuje, je to razmišljanje nesmiselno. Nikoli ne pridem do drugačnega zaključka, ne ugotovim ničesar novega. Postanem le še bolj zmedena, ker me še vedno pesti ista težava. Zaželen in tako iskan odgovor, pa ostaja neznanka in motiv za naslednji "koristno izrabljen" prosti čas.
Nekdo, ki ga imam močno rada, mi je predkratkim rekel, da upanje umre zadnje, da se ne splača odnehati, ker potem nikoli ne bomo vedeli, ali smo bili sposobni doseči tisto, kar smo si želeli. Baje je najbolje, da napnemo vse moči in se trudimo uspeti. Kaj pa, če nas čaka nov neuspeh, nov padec, novo razočaranje? Pa kaj potem! S spoznanjem, da lahko dobimo vse, bi bilo naše življenje predvidljivo, enolično in neizvirno. Morda je tisto, česar ne uspemo dobiti, pravzaprav nepotrebno...

četrtek, 4. oktober 2007

ponedeljek, 1. oktober 2007

kok nekomu dokazat d je tea nežna dušca

sam tko d ti bo jasn: JS SM NEŽNA DUŠCA, JA?! lej rožce tam dol!

in lah bi že enkrat skapirau d mi je dost tega d misliš d mi nč ne pomeniš in da se vedno sekiram, če js tep kej pomenim. kooolkrat sm rekla d se več ne bom sekirala. po se pa vsem okol mene dogajajo take lepe stvari, js pa še vedno čakam, da se boma kooončno premaknla. sam tep nekak to še kr ni jasno, ne? DOPADEŠ SE MI :D ok, bol očitna ne morem bit^^ in če ti še zdej ni potegnlo...



pol prosim nekoga nej te že enkrat zadene s puščico v rit! lp p to ;)













ponedeljek, 24. september 2007

četrtek, 13. september 2007

spongebob mrzlica^^

ko sem začela ustvarjat ta blog sem sama seb rekla d ne bom nikol pisala o šoli. sam zdej si pa ne morem pomagat. zakoračli smo namreč v drug teden novga šolskega leta pa že sprašujejo, hočjo met govorne nastope in kr teste bi pisal. neverjetno in tako resnično hkrati. jebat ga...gimnazija bote rekl. pa smo si gimnazijci res izbral tako življensko pot d nimam niti malo cajta za počitek? mislim katastrofa. jp, s5 en tistih trenutkov ko obžalujem to, da sem se vpisala v to bedno šolo. baje d jo bom pol pogrešala, ker je na faksu še hujš, sam trenutno v to skoraj nisem prepričana. edino ka je ql v celi situaciji je, da sem tle spoznala najbol vredi folk na tem svetu brez kerga več skor neb mogla bit (vete keri ste, lupčka vsem:)
in d gremo hitro na malo lepše teme, kr sm zdej spravla s sebe vso negativno energijo in sm pripravljena na nove izzive (kar bo seveda trajalo kakih pou ure in jih morem maksimalno izkoristit :P), bi sam omenla d sm mela pred parimi dnevi rd. seveda brez tradicionalno neizvirnega vprašanja: kok se počutiš en let starejša? dan ni mogu minit. kak se počutim? ma super, prek noči sem postala bolj odgovorna in zrela. ja vejš da se nism trot:P ostala sm ista k prej, tut kake nove gube nimam (še) ^^ se ubistvu sploh nism mela cajta d bi lah kej praznovala p to, tko d vas še čaka ena žurka soon. be prepare bwahaha :D je pa res, d so me mel na rd vsi ful radi, kar sm seveda do konca izkoristla :D objavlam tud fotko najlupšga darila do zdej in sicer spongebob majce. vživo jo bote ko zberem tok poguma da jo oblečem za v šolo :P. rada vas mam vse, muchas grasias za čestitke ****


sobota, 8. september 2007

koooonč nam je ratalo. po dougem cajtu smo ble zuni s špelo pa doris. in nebi si mogle zbrat bolšga placa za žurat ko pa hacjendo. morem priznat, d se mi je ta diskač kr priljubu. mislim, folka je velik, vidiš ludi, ki jih že dougo nisi al pa tut kake nove obraze. hja, smo kr napredoval, če se spomnem na naše začetke-piunica, markiz itd in nam tut velik bol dogaja. upam d se več NIKOL ne bo ponovil tko bedn dan ko je biu lanski zadn dan šole, ker nam je totalno zabediralo in smo sam sedele v jazzu pa se smille same seb. res je, napredoval smo, in še napredujemo :) se že kr veselim naši prvi neprespani noči, ko se bomo vse vračale domou, ko bo že dan^^ mislim d ni tko daleč, ker so tut tastari bol tolerantni. ja če smo pa tko pridne punčke k nč ne pijejo in se majo vseeno super ;) ne doris^^
učeri je res velalo dance till ya drop. plesale smo ceeeeu večer, energije nam sploh ni zmankalo. pomoje ne zrad red bulla ampak zto, k smo ble že itaq ceu dan naspidirane. na začetku nam je en mau zabediralo zrad določenih osebkov (grrr), sam ko plešeš te pač boli za vse. ne zastopim ljudi, ki ne plešejo. zaka pol sploh grejo vn? res mi ni jasno kok se jim da ceu večer sedet al pa stat in kok sploh zdržijo bit prmer pr house muski. smotkoti ni kej ;P sam je pa res d plešejo tut nekateri k nimajo pojma in to že čist na začetku, ko še ni nobenga na plesišču :D sam jih ne obsojam, nekdo pač more začet ;)
no tko, blo je ql...vsak vikend kej nowga. prejšn na oreng fešti zdej v hacjendi, skratka uživamo an ;) vsaj neki dobrga da mau pozabmo na šolo p to...k to ka pa letos delajo profesorji je pa katastrofa. skratka, bedno in pol se nimajo kej za čudit, če se vsaj enkrat na tedn mormo mal znoret. men je to učeri definitivno ratalo ;)


četrtek, 6. september 2007

al je možno? eh ni šans...predoug ga že ni blo...pa se je vrnu. tist super filing, ki ga začutiš ob nekom, ki ti je všeč... hm, upam d se je sam centralna nažgala ;)

petek, 31. avgust 2007

Ko pomislim na patriarhalno družbo, družbo v kateri je glavni moški, torej družbo, ki je obsojena na propad :), se mi pred očmi prikažejo "bogozahrbtni" kraji v divljinah al pa črno obdobje zgodovine, ko so ble ženske prikovane za štedilnik, moški pa so opravljali "težja" dela. Malo morgen! Včeri sem se prepričala, sa je lahk kuhanje še kako naporno, še posebej, če ti pomaga kaka izkušena kuharica.
Torej, kot prava pridna punčka sem se odločla presenetit matko pa fotra pa jim spečt pico. Nisem je že doug jedla, odkar se je frend zaposliu v piceriji in noče sprejet mojih naročil. Torej sem se odločla, da jo bom sama spekla. Poklicala sem babico in jo prosla za recept. Huuuuge mistake :) ona ne uporablja kg pa dag itd, ampak dodaja vse sestavine "od oka". Takoj sem vedla, da bi blo bolš, če bi vzela kuharsko knigo, sam knjigam nekak ne zaupam. Klaviature se mi ni ratalo perfektno naučit sam prek not, jogo pa nisem zgruntala dokler nism šla na ure k Benu. Šanse za uspeh v kuhanju so ble torej minimalne, zato sem rajš vprašala babico. Ponavlam, huuuuge mistake :) Rezultat je blo trikrat prevlko testo in njamiii pica (pa ne da se hvalim :p), posledica pa moja neprespana noč zarad bolečin v trebuhu. Ampak se je splačalo ;)

ponedeljek, 20. avgust 2007

Ni mi jasno zakaj se nekateri bojijo bit sami. Js sm zdej že cele počitnce dopoudne sama doma in mi je prou fajn. Res je, da kej preveč od dopoldneva nimam, ker ga seveda 90% prespim, sam ko se mi pa rata prej zbudit, si naštimam musko in uživam. Včasih so me sosedje mel ful radi, skos so mi kej kupoval, zdej se mi pa zdi, da me gledajo malo postrani, ker jim zgleda moj glasbeni okus glih ne paše. Čisto zastopim, teško je najdet kako teto, ki bi pr okopavanju poslušala systeme. Dobr da ni blizu naše bajte nobene njive :) torej, o samoti. Da si ne bote misli, da sledi spet ena od veliiik tem, s kerimi se ukvarjam samo js, mam dokaze, da so o samoti razmišlal tut pametnješi od mene. Tak da vete xp


Človek mora biti sam, da bi spoznal druge.
Ivan CANKAR

(se čisto strinjam, najprej moraš spoznat sam sebe, moraš se met rad, da bi te tut drugi mel radi)

Samota je edino ogledalo, v katerem človek opazi, da je grd in zoprn.

P. VERON
(my favourite hehe)

Zakaj se samoti izogibamo? Ker je malo ljudi zadovoljnih v družbi s samim seboj.
DOSSI

(ne bi rekla, ker js tut nisem skos zadovolna sama s seboj, pa sem vseeno rada sama)

Včasih sem rada sama. V samoti človek najlaže najde samega sebe.

Silvie VARTAN

(eeee to, se vidi, ženske vejo ;) btw zalček super post o ženskih in moških možganih, ponosna sm na tebe)

Če pa slučajno kdaj v samoti ne bote glih preveč užival, česar si nikakor ne dovolit! :) pa poglejte na svetlo stran. Ko ste sami se...

...lahko režite brez očitujočih pogledou...










...lahko mate oba stola samo zase...






...lahko telovadite brez priganjanja...






...al pa enostavno grete na lepše :)

četrtek, 16. avgust 2007

Njemu

danes sem ga spet videla. mogoče me je na to opozorila že najina pesem na glasbenih željah. takoj sem pomislila nanj, a sem sama sebe prepričala, da ni mogoče, da še kdaj misli name, na naju. verjetno se niti ne spomni, da je ta pesem igrala na radiu, ko mi je povedal, da me ima rad. kako dolgo ga že nisem videla...se tudi njemu zdi tako dolgo, ali sploh ni opazil, da več nisem del njegovega vsakdanjika? spominila sem se na čase, ki sva jih preživela skupaj. minili so tako hitro, še sama ne vem zakaj. kar končalo se je. brez opravičevanja z moje ali njegove strani, samo videla se več nisva. danes je potrkal na moja vrata. popolnoma nepričakovano, mislim, da je tudi sam bil presenečen, ko je videl, kam ga je zanesla pot. pogovarjala sva se, kot da bi se videla še včeraj. ni se spremenil, ostal je poplnoma enak, kot se ga spominjam. zame je bil vedno idealen. če bi bila v kakšnem cmeravem filmu, bi se pod mojo teraso nenadoma pojavila robbie in nicole in začela peti najino pesem. potem bi mi spet rekel, da me ima rad, in sploh ne bi omenjala časa, ki sva ga preživela narazen. to se seveda ni zgodilo ampak sem preživela :) sploh nisva omenjala naju, niti besedice o vseh večerih, ki sva jih preživela skupaj. pravijo, da tisto, kar se je zgodilo v preteklosti, mora ostati v preteklosti.
ko je odšel, sem še dolgo premlevala vsako njegovo besedo. še zdaj mi ni jasno zakaj je sploh prišel. zdaj ima njo, mene pa več ne potrebuje...

ponedeljek, 13. avgust 2007

moj lubi je šou šmjk

Ok, v prejšnem postu tarnala, da nimam idej in sem jih na vse načine skušala pridobit nazaj, mi je zdej malo žou. nažalost me je za pisanje tokrat navhinlo neki žalosnga. moj lubi je šou. skupi sma velik preživela, tud lepega in grdga. nikol se mu ni blo teško ustat ponoč da me je pršu iskat kam že pač, vedno je plaču cestnino da men nebi blo slabo od ovinkov, vsakič ko sma bla skupi me je s čim presenetil.
seveda, govorim o mojem avtku. fotr ga je prodau weee. ja, histerična sm. če sem ga pa mela res rada. mislim, se gdo ga pa nebi. če je pa tak luškan. zdej pa je pr enem presranem direktorju z lacoste majco, ki mi je, predn ga je odpelau, oblubu, da bo pazu na njega. hmmm le zaka mu ne vrjamem? mogoče zato, kr sem vidla njegov star avto, ki je biu res v razpadajočem stanju. bogi lubi :(
kakorkoli že, zdej je šou. ko sem ga zadnjič pogledala, mi je pomežiknil z desnim žmigavcem in se enostavno odpelau. moški so res prasci! sam so pa seksi zato obljavljam njegovo fotkico ;)

četrtek, 9. avgust 2007

neidejsko razpoloženje


ni idej.enostavno jih ni. pa nej se še tko zelo trudim. pač jih ni. kdo je kriu? nwm. niti me ne briga... SAM HOČEM SVOJE IDEJE NAZAJ! že par dni odpiram svoj blog, ga preurejam in vedno znova naletim na en taisti post, ki ni glih tipičen za mene. pa se odločim, da bom napisala kej nowga. ok, odprem okence...po pa tišina. pomislim da rabim podlago, inspiracijo. nažgem musko. ne pomaga... sem res zgubila smisel za pisanje? ni možno, sej ga tut prej nisem mela nwm kok, sam če sm pa še za tisto malenkost prikrajšana... ojo, boga js :/
ugasnem komp pa grem gledat tv. vmes pa razmišlam, zaka sploh mam ta blog. eni majo blog da pišejo o svojih dogodivščinah. js nimam tok zabavn lajf in se ziher ne da nikomur brat o tem, kok mi je lepo vsak dan uživat v delanju ničesar na terasi :) drugi ga majo, da na njem objavlajo svoje slike. ne hvala, nisem tko fotogenična niti se mi ne da preveč okol slikarit. rajš se snemam če smo že pr tem ^^ (flash back v gradec...hjooo kok je blo lepo <3)

pol sploh ma ta blog prihodnost? lahko temelji sam na občasnih prebliskih ustvarjalnosti? ugotovim, da preveč razmišlam o tem, ka nej napišem, namesto, da sam pišem, pa ka bo pa bo. odprem novo okence in začnem pisat ta post. in neki mi je ratalo spacat skupi ane ;) mogoč pa le nisem zgublen primer hehe.
dragi moji, do nadaljnega uživite v postih, ki so nastal čis tko slučajno. brez posebnega namena, brez posebnega sporočila in brez posebne zgodbe. mogoč jih pa glih to naredi drugačne in čisto moje :)

sreda, 1. avgust 2007

propaganda rox :)

Sprašujem se...zakaj? Zakaj nam namenoma nekaj vsiljujejo, če tega sploh ne rabimo. Zakaj nam nenehno polnijo glavo s tem, kako smo zlobni in egoistični. In zakaj to delajo ravno tisti, ki so odgovorni za ves ta cirkus, ki je nastal. Obtužujejo nas, male ljudi, nam vzbujajo slabo vest. Res, prava metoda. Prestrašiti posameznike, jih opozarjati, kakšne »velikanske« napake delajo.
Zakaj ne skušajo prebuditi slabo vest tistim, ki jih res delajo? Ne, tisti ponoči mirno sanjajo o novih gromozanskih tovarnah in gredo novim, seveda donosnim, poslom naproti. Ne ozirajoč se na našo ljubo Zemlco pa na njene probleme.
Nikol nisem bla kej preveč zagret ekolog, rajši sem se ukvarjala s socialnimi problemi. Sam ob globalnem segrevanju sem se pa zamislila. Vsakodnevno berem v časopisih (ja vem, preveč cajta mam) kok se bo led staliu, kok so velke ozonske lukne pa to. Potem se pa sprašujem: nisem tud js kriva za to? Mislim, ojoj, učeri sem namesto, da bi šla s biciklom v trgovino, šla s fotrom. Kok sem bla lahko tak sebična pa sem se hotla pelat v novem avtu?? Bogi pingvini, več nebojo kje mel živet. In to zarad mene!! Sčasoma se pomirim in razmisli, kdo je ubistvu glavni krivec. Tiste velke tovarne in njihovi predragi izpušni plini, kerih je neštetokrat več k unga z našga avta. Nebi zdej rada razglabljala o tem, al so nam čisto vse tovarne življensko pomembne al ne, ker čist iskreno povedao, o tem nimam pojma. Mojo pozornost je prtegnlo neki drgugega.
V današnjem časopisnem članku se je razpravljalo, ali lahko posameznik kej nardi. Novinarka je na dougo in široko nakladala, da ni šans. Js pa mislim drgač. Upornica ni kej :) V članku je govorila samo o tem, da bi mogl zmanjšat porabo vode, ne uporablat avte ampak avtobuse (tuki sem se celo spraševala, če ne dela za kako avtobusno podjetje :), ni pa omenla bolj uporaben in skoraj vsem dostopen način. Zakaj nebi vsi izkoristili svoje talente in propagirali našo Zemlco? Resnično ne verjamem, da LTP (lastniki tovarn pa politiki) na najvišjih funkcijah kej preveč berejo časopise, ker jih je enostavno strah, da bi zagledali kak trač al pa, še hujš, kako pritožbo na njihov račun, ki bi jim nevarno zamajala že itaq previsoko samozavest. Zato je treba najti še druge načine. Zakaj ne bi športnik promovirali naravi prijazno življenje? Sigurno ma tut ker LTP rad šport :) Zakaj ne bi manekenke snemale kampanje za skrb našega planeta? Tut LTP-ji so sam ludje in majo občutek za estetiko :) In navsezadnje, zakaj ne bi tut glasbeniki kej dobrga naredl. Pa smo tu. Live earth. Bravo, vse pohvale. Najbol pa me je zaintigiral spot Linkin parka What I've done. Boljše propagande ni. Zdej si ziher mislite: "ja, LTP-ji vsaaaak dan poslušajo Linin park. Bla bla bla tea...". Oni mogoč že ne, ka pa njihove hčerke pa sinovi? Aha, got ya :P ta spot it res da mislt. Ni bolšga načina za iskoristit slavo kot v dobre namene.
Ok, konc sem, lahko si oddahnete. Zdej pa pričakujem komentarje, vem, da ne bojo vsi glih spodbudni, že zato, ker gre za malo bolj občutljivo temo, sam bring it on, ka bi zdej :) i<3u>


nedelja, 29. julij 2007

skupne točke elektrike, avtov pa psou (seveda da jih majo haloo^^)



hehe koja bedarija :P tak eno petkrat sm začela pisat ta blog pa je zausako zmankalo elektrike. neeee, tut pr nas je lepo vreme pa niti malo ne grmi tak da ni straha d je kaka strela zadela steber. ne, elektra enostavno ne mara mojga računalnika in ga hoče na use načine uničt ko vsake tolk cajta zmanka elektrike za par sekund. hja, počas ji uspeva, sam se moj tmau ne da. ly dušo :*
sigurno vas zanima, ka mam tak pomembnga za povedat d sm tak vztrajna, čeprou to pomeni da se morm borit proti zlobni elektri. torej: FOTR JE KUPU NOU AVTO. in js sm se čis zalubla... že prvič ko sm ga vidla na fotki je tko lepo zgledu. res je fotogeničn. kjutiš črn bmw 318 pa še dizl je (to je menda dobro. js nebi vedla :P) prvo sm bla čis proti temu, da bi kupl nou avto. tastarga mam prou rada, že sma velik preživela skupi. tolaži me to, da ga še nismo uspel prodat pa ga bom mogoč lah js vozla ko nardim ispit. čprou je to še daaaaaaaaaaaleč. sam ka pa veš :)
to pa še ni use. pred parimi dnevi je nekdo pred fotrovo trgovino pustu malga kužka. hjo sm bla čis hepi. tak je luškan, sicer nwm kak se mu reče (mislim d je clo mešanček), sam tak je sladki. dans sm ga šla pogledat pa me že pozna pa bi se sam cartu. glih sm se menla predkratkim d bi rada mela kužka, sam se nekak ni obneslo, zdej ga pa na nek način mam. zaenkrat še spi pod fotrovim kombijem k nismo našl plac kam bi ga dal. se ga majo itaq vsi sosedje radi pa skos pazijo na njega itd. zdej intenzivno delam na tem d bi ga nekak spraul domou. mislim d mi ratuje. sam mami ni preveč hepi, ma še nočne more od takrat k sm mela hrčka. ma strašnooo fobijo pred miši pa pred usemi podobnimi živalcami, ki so meni čis kjutiš. seveda če so na distanci. :P drgač pa isto paničarim k mami. mogoč pa rata držte fige. bi bla ful hepi k sm ziher d bi čist zasenču sestričninega kužka, ker je itaq lepši, pametnejši pa še mlajši. bwahaha :)
torej ludje držte se, bodte veseli k nimate v bližini maščevalne elektre, mejte radi svoje avte k nikol nevete kdaj se bojo starši odločl d jih bojo prodal pa spomnte se kakga dobrga imena za mojga kužka. za iztočnico. hrček je biu Tekila :P ly****

petek, 20. julij 2007

Tebi


So obdobja, ko mi je težko. Takrat rabim nekoga, da mi stoji ob strani, nekoga, ki mi s svojimi dejanji nenehno sporoča, da me ma rad in da mu ni vseeno.

So obdobja, ko se mi sam žura. Takrat rabim nekoga da žura z mano, da pozabim na vse pa sam plešem.

So obdobja, ko velik (preveč :P) razmišljam. Takrat rabim nekoga da posluša vsa moja bluzenja, mi pomaga najti odgovore na vprašanja ki me mučijo in mi svetuje.

So obdobja, ko začutim potrebo po sadju. Takrat rabim nekoga da gre z mano v Spar :).

So obdobja, ko se učim slovenščino na tleh kemije dve, ker me peče vest da se nism že prej učila. Takrat rabim nekoga da me spravi v dobro voljo, da mi pove, da bo vse ok. Če mu to rata s komadom Gačice je res neki posebnega.

So obdobja, ko sem obsedena z đuboksom v pivnci. Takrat rabim nekoga da z mano za šankom pije čaj in posluša komade, ki jih drgač sploh ne posluša.

So obdobja, ko sem enostavno sprana. Takrat rabim nekoga da je spran tak ko js pa da me prenaša. Nekoga kot si ti, Špela.

četrtek, 19. julij 2007

Look how great is the sky
And how deep is the sea
Just think- how many people say hi
And how small in this crowd are you and me


I have seen many eyes
But only yours make me forget about the rest
And I'm wondering if it's such big surprise

Knowing that you're the best

Only when I’m near you I lose my mind
Only when I see you I try to be kind
Because of your smile I can't sleep at night
You're guilty and loving me is your only right


I've talked to many guys
I've seen many blue eyes
Then what makes yours so unique
You know, when you're around I can't even speak


Go ahead and talk to your little cupid
He'll tell you I’m the one for you
And please don't wait in playing stupid
Because there's nothing I wouldn't do

Only when I’m near you I can be
I'm crazy about you, can't you see?
Because of your smile I can't sleep at night
You're guilty and loving me is your only right

objavlam v upanju d bom lah enkrat objavla kako bolšo pesem in se bom pol lah režala tej. drgač pa se kuham. komi čakam jesen al pa še bolš zimo. že iščem kam bomo šli na smučanje sam kaaaaj ko moji hočjo it še na morje. ok se to sploh ni slaba ideja. sam smučanje useen rox <3>

nedelja, 15. julij 2007

i don't wanna be anything other than me!

jp pod vplivom one tree hilla (lovin it!) sam ni sam to. po še eni bolezni (ja, virusi me majo zadne cajte reeeeeees radi) se člouk zamisli. kolkrat se sekiramo zrad čisto nepomembnih stvari. mislim, ko da bo konc sveta če se zbudiš s koma frizuro. ja, prva stvar ko jo pomisliš v taki situaciji je ziher: zaaka glih js? zaka se ni tko mogla zbudit neka "prekrasna manekenka" s kerimi nam polnijo glave vsak dan v vseh cajtngah. zaka pa neb raj pomislli: ok, zdle ne zgledam glih idealno, sam še malo pa bom zgledu/ala super, sam d se malo spravim v red. e to sm js spoznala zdle. res d sm rabla malo več cajta, ki sm zbolela sm bla čis na dnu, sam jokala sm lah, po pa človek nekak otrdne, naučiš se nosit s tem ka se ti dogaja in postaneš imun na nove udarce. ne bom zdle začela nakladat kere vse stvari so bol pomembne od slabe frizure kr ni ta post biu mišlen ko kako tolažilo vsem unim k nis(m)o tok populni. ka češ, ne da se mi tolažit, če ma kdo kako potrebo po tem nej gre brat kozmo, tipi pa nej berejo ka pač berejo ko jim manka samozavesti. čprou tut tipi lah berejo kozmo. zka pa ne, mislim, se je revija k usaka druga. res d je malo feministična sam tut js sm taka pa se tipi useen družijo z mano. ok, malo izven teme sam ok. (s5 bo matej reku kok neorganizirano pišem. ka češ, preveč misli na enkrat ly anyway^^) hotla sm sam pač rečt d mormo bit zadovolni sami s seboj (u to me spominja na mojo seminarsko pr psiho (yeah, who's the man^^)) taki kaki pač smo. bemumater se ni noben popoun. sam mormo sami sebe prepričat d smo. men je skor ratal. ok, zdle pa je vsem tistim k pozorno berejo ta post (torej samo men) jasno zka je biu tisti "m" v oklepaju. ni vam jasno ker ne? se sm vedla. sm vam odebelila look up^^ hm, moji posti skos ispadejo nekak egoistični :) hotla sm sam rečt d mormo bit zadovolni s sabo pa z vsemi "malimi" stvarmi ki jih mamo pa se sploh ne zavedamo. po pa če slučajno ostanemo brez njih, vidmo kok so pomembne in niti približno tko male ko se nam je zdelo. npr dejstvo d lah greš vn, se vidiš s prjatli, greš na kavico, v šoping pa take malenkosti uglavnem.
tko pa mi je že lažje. se opravičujem za še en dolgovezn post, sam dans sm take vole d povem ka mi je trenutno na pameti. blo bi malo čudno če bi začela tamalmu bratrancu razlagat o samozavesti. sploh pa se mi zdi d se me malo izogiba odkar sm ga zadela z breskvo. mislim, deca^^ torej mejte se radi, live and love it!
[tea vas ma rada]

nedelja, 17. junij 2007

homeeeeeeeeeee


hm pa zgleda d le ni biu kriu bioaktiv...je blo posredi neki hujšga in je tea dobila monounukleozo. jej i can spell it, prve dni mi ni glih ratovalo. tak k je kdo pršu k men pa prašu: ka maš ti točno? sm sam rekla: dej si preber na kartonu :P se je zapletena beseda, sam ni pa tko huda bolezen. mislim, en mesc maš vročino 38, po maš vneto grlo pa mandlne vlke k breskve (zdravnik tko reku, men...ni blo glih smešno), po pa še ne moreš spat ponoč k ti natečejo bezgavke. drgač pa je ok :) bla sm tut u bolnci en tedn, mogoč je tista otožna atmosfera pa dolgočasne sestre razlog za mojo trenutno izgubo inspiracije, sam zde je beq. bogi matej... :D

e tko zde sm beq home (KONČ!) mislim, se ni blo tak strašno, vsaj sm lah vidla vse svoje (hvala vsem k ste bli ob men k sm vas najbl rabla rvm), sam doma je doma. sam če zde malo bolš razmisim...ubistvu delam iste stvari k v bolnci, še hrana ni bolša k sm na neki bedni dieti: nč čokolade, pečenga mesa, pice, čevapčičev weeeeeeeeeeee. sam kompote skos jem pa kuhano meso, k se mi že lajf grauža k mi rečejo: tea kosilo je na mizi. jej...not. sam se pa usi trudijo okol mene, tko d sm pridna punčka pa use pojem. šele zde k me en cajt ni blo doma so ugotovil, kak jim je dougcajt k me ni, čeprou znam bit učas naporna, še posebi k je predbožični čas pa hodim okol z božičkovo kapo pa pojem...face it- nihče ni popoun :)

sam sm tut s tega k sm bla v bolnci povlekla neki dobrga. mam nov tv v sobi. v bolnci sm mela enga malga (10 centi na 10 dobesedno) in je fotrček kupu novga d bi emla ka za delat, k sm itaq lah sam ležala. tko bomo zde mojga starga s sobe dal na teraso, nouga pa k men. ouje, tut teletekst ma , luksuz ni kej...pa še saaaaaaaaamo mooooooooj. škoda k ni še satelitske sam nočem pretiravat :)

zde pa morm še en mesc skos počivat. lpo smo planirat it na morje (špela šmjk šmjk) pa ne smem, tko d se bomo verjetn odpravl pol kasnej. tut vn nesmem hodit in me je kr strah d bom zde med počitncam zgubila stike z vsemi. hja, nism glih blizi doma, zde pa še to. res mam sreče zadne cajte. tko d komi čakam d bom bolš, d s5 vidim vse k jih mam rada k jih že na muč pogrešam. ta bedna hrana pa to, d sm skos sama se spravla v slabo volo. bleh, bo bolš.

tko k ubistvu ne smem delat nč druzga k ležat, sm začela bit malo več zuni. fotrček je kupu vlko zibelko za na teraso, pa sm skos gor pa uživam. dans sm jela breskou kompot pa mi je dol tamau bratranc težiu d me bo pošpricau z vodno pištolo (zde misli d je car k ma bazen) pa mi ga je ratalo s košico zadet bwahaha. tko d se počas prvajam na izi lajf. sam, pol k bom pa zdrava bo pa ena huge žurka. če ne prej pa za rojsn dan. omg! čez par mescou bom 17 ^^ aaaaaaaaaa

petek, 1. junij 2007

don't mess with nasedanje (?)


spomnim se da je biu moj drugi domači esej v gimnaziji (seveda po tistem že tko obrablenem "kdo sem") pravljica o močni palčici berti, ki nikakor ni mogla shujšat. po si je pa čis hepi kupla neko napravo za telovadenje, ki jo je vidla prek top shopa pa je telovadla, sam še skus jedla čokolado, ker v reklami za to napravo pač niso nč omenjal, da je treba tut kej manj jest d bi lah shujšu. in tko je bla berta čis obupana, sam še bol se je redila. pravljica ma pa tko k use ostale srečn konc. skapirala je ka dela narobe, začela jest dijetno čokolado pa je shujšala, spoznala je nekga bogatga lušnga palčka s kerim sta se poročila pa živela hapili ever efr. ja, ko pride člouk u gimnazjo ma še take lepe poglede na svet...po se pa počasi zmanjšuje in morš it usak dan z glavobolom u šolo. krasno ne ^

zde pa zaka to nakladanje z pravlico? je vidla tea reklamo za bioaktiv. in je bla čis hepi. lepa reklama, ni kej. super junak se bori proti bakterijam bwahaha :) in je šla tea v trgovino pa si kupla ta bioaktiv. misla je d ni šaaaaaans d zboli, pa še k je tko vroče itd. ja, zde pa sedi doma za kompom pa piše blog, k ma vročino 38 pa več ne more ležat k jo boli vse živo ka jo lah. supr ni kej ne. sej ne da gre šola k konc pa to... jao meni

nedelja, 27. maj 2007

hung up

Time goes by so slowly
Every little thing that you say or do

I'm hung up I'm hung up on you
Waiting for your call baby night and day
I'm fed up
I'm tired of waiting on you

Time goes by so slowly for those who wait
No time to hesitate
Those who run seem to have all the fun
I'm caught up I don't know what to do

Ring, ring, ring goes the telephone
The lights are on but there's no-one home
Tick tick tock it's a quarter to two
And I'm done I'm hanging up on you

I can't keep on waiting for you
I know that you're still hesitating
Don't cry for me'cause I'll find my way
You'll wake up one day but it'll be too late

misla sm d bo bol bolel...sam ne...

drugim sm kazala svoj nasmeh...drugi so vidl solze na tleh...


siddharta mrzlica <3

sreda, 23. maj 2007

kdo riskira...

se vem d mi doug treba d mi potegne...sam men se ta blog kr dopade :) če povem po resnici sm hotla že takoj učeri zvečer neki napisat, sam nism hotla ispadet k kak fanatik, po sm pa mogla še komp izštekat k je začelo grmet. btw bedno vreme. dans se je s5 ulilo. kr tko naenkrat s čistga mira... svet je poun presenečenj ;) no ja pa da preidem na stvar. učer sm hotla pisat o tem, kok je učasih neke stvari teško rečt. mislim, zaka enostavno ne povemo tisto ka si mislimo pa ka bo pa bo. vsem bi blo lažje. mi bi se nehal sekirat, tist kerem bi ble naše besede namenjene bi biu tut hepi k bi vedu na čem je. zaka je pol to tko teško? men osebno je ful. pa ne d mam kak kompleks izražanja al bilokaj tazga sam nekatere stvari pač raje zadržim za sebe. po se pa grizem d ka bi blo če bi povedala tis ka sm hotla, mogoč bi biu dober odziv. sam na konc...pa mi nikol ne rata vršt tistih par besed, pa pol čakat kaka bi bla reakcija. a-a mam preveč ponosa. če bi se že kdo zajebu nej bo to rajš un drug...videt je sebično... sam niti ni. beh bedica. že nwm kukrat sm rekla: cajt je d to razčistiš. pa nism nikol. ker ne morem. sam...rečejo d se splača riskirat. ka bi tut js riskirala? jao nimam pojma... sam mislim d skor ne bom :/
pa gremo na bol hepi teme. kok mam js rada naš nou urnik <3 <3 <3 <3 prou tko fajn mi je blo dans, ko smo z Mcenoo pa Đaneto sedela čis u izi na klopcah, se menle pa ofkors ogovarjale. se kdaj pa ne :D res d je blo vroče za popizdit sam smo zdržale. nadaljevalo se je še lepš bla bla bla :) mi hepi hepi. a lej jo...ena situacija k mi je ratal (delno) povedat ka sm hotla in je bla rekcija kr ok...sm bla ponosna sama na sebe ^^ dan bi biu popoun, sam nekoga sm pa fuuuuul pogrešala. mojo vaf pičozo Tajdo. revica je bolana pa je ni že ceu tedn. glih sm ji razlagala kok smešna ispadem k sama seb kažem vaf, ker te fore (našalost/nasrečo) noben ne kapira, niti me2, sam jo pa znamo uporabit v pravi situaciji. ljubavi prid čimprej :) zelen wc p to ;)
ok, zdej se pa grem učit...že sliši se dougočasno, sam ka je treba ni teško. probala se bom motivirat pa najt neki zanimivga v nemški kolonizaciji...ja, dobr je d si postavlam visoke vendar dosegljive cilje :P btw s5 morm nost špegle k več nč ne vidim... leče treba nabavt?! ah neeeee hehe. ajd ly mučo**

torek, 22. maj 2007

lej ti to kdo ma blog ^^

ja sej je biu že cajt d si še js to nabavim. slišala sm razne pritožbe na račun tega, da sm zadne cajte preveč zgovorna in mogoč bo tko kei bolš...čprou ne vrjamem sam ok, lah probamo :) rečjo d je začet najtežje...men se ne zdi tko. pač začutiš potrebo in neki napišeš. tko se je zgodilo tut zdej. že ceu dan mi gre nekak use narobe...oziroma že ceu tedn, vključno z vikendom...tolažim se s tem, d če se ti naenkrat nabere velik slabih stvari, d bo pol en cajt mir pa bomo živel hepili ever efter. optimist p to...sam, al je res lah use tko izi... mislim, morš res met jajc d na svet nonstop gledaš prek nekih rozastih očal čez katere se ti zdijo usi "problemi" kr neki in se ne sekiraš zrad malih stvari. iskreno povedano js nism taka in nwm če je to posledica moje vtrgane domišljije al pa čis na izi povedano moraliziranja. pač rada razpravljam, se sekiram, tud učas zjočem če je treba... pa ka bi pol, sm člouk tko k usi ostali...menda :P ok, za začetk bo dost, mcenaa ly mučo mučo pa komi čakam k bomo zapecale koga na morju ;) ludje mejte se radi pa ne preveč moralizirat...js to delam za vas brez skrbi :D ***